Sestrska ljubezen

“Boli, boli. Padel sem,” in že je pri njem. Popiha, objame in potolaži. Gal se nasmeje in obriše še zadnjo sled solze. “Pridi, se bova igrala. Tukaj imaš lopatko.” Dva zadovoljna otroka tičita glavice skupaj ter pripravljata odlično kosilo iz peska, trave ter rožic. Se že veselim.

“Pridi še ti. Pridi, pridi. Ja bravo, kako že znaš hoditi. Ti dam rokico.” Že zvabi Naja v igro. Poda mu lonček, ga posede in zadovoljno opazuje. “Samo da ne boš jedel kamenčkov. Ti niso dobri.”

Zdaj vzame veliko posodo, vse sestavine zmeša vanjo in fanta jo z velikimi očmi opazujeta. “Lala, kaj je to?” ves očaran sprašuje Gal.
“Juhica za mamico, pridi, dodaj sol.”
Nasmeh skozi cel obraz in že pomaga. Juha se kuha. “Ne, ne Naj. Ne palice. Se boš pičil,” strga mu jo iz roke. Nezadovoljen pogled in jok v protest je ne zaustavita. “Tukaj imaš avto. To je za igrat.” In že kuha naprej.

“Kosilo je kuhano. Pridi mami.” Pridem. Se usedem na klopco ob igralih in opazujem naprej.
“Gal ti daj krožnik. Jaz pa bom juho, ker je vroča.”
“Vloča je?” se čudi. “Jaz piham mamici?”
“Ja, pihaj. Samo previdno. Ali pa raje počakaj, bom jo najprej jaz malo shladila.”

Dobim juho, zraven mi podata vilico, z napotkom, naj se pretvarjam, da je žlica. Oh ja, da ne bom slučajno pozabila, to bo natanko dva dinarčka. Lahko dam v obliki kamenčkov ali listov, je vseeno.

Pojem, Lara hiti v vrtno hiško, da bo oprala posodo. “Jaz tudi, Lala.” V roke mu da vilico/žlico in gre zanjo. Naj opazi, da sta izginila in seveda si ne more dovoliti, da bi zamudil dogajanje. Ker ne gre dovolj hitro in zanesljivo po dveh, izbere preverjeno metodo po vseh štirih.

Kaj se dogaja v hiški, ne slišim dobro. Slišim prepir, malo joka in hitro spet smeh. Ok, vse je dobro.

Sledi skakanje po trampolinu. Gal zanjo, Naj za njima. Nato guganje. Zgodba se ponovi. Še nekaj spustov po toboganu. Dovolj je.
Lara gre na teraso, vzame moje petke in nadaljuje igro mame. Gal si že obuva moje balerinke. Nasmehne se mu: “kaj si punca, Gal?”
“Kaj si punca, Gal?” ponovi. In oba se smejita.
Ona že pada v svoj svet, kjer je mama in trenutno ima na obisku svoje prijateljice, ki debatirajo o vilah. Zdaj ni več velika sestra, prevzame jo svet domišljije.

Gal, ki vidi, da ga velika sestra ne upošteva več, se zaigra sam. Zamika ga kosilnica. Ja, res je že čas za košnjo. Vendar ne trave, terase namreč. Naj še vedno vztraja ob meni in se ne pusti motiti, trenutno ga bolj zanimajo mravlje, ki romajo kdo ve kam. Gal kosi in večkrat ga vseeno opazim, kako zaustavi kosilnico, pogleda proti njej in opazuje. Koliko potez, koliko besed, koliko navad prevzame od nje. In ona, v svojem svetu, se sploh ne zaveda, koliko daje.

Takšnih zgodb in podobnih scenarijev je veliko. Jaz pa se kar ne morem načuditi, kako velika je že. Ko opazujem njeno igro, besede in stavke, ki jih uporabi, ko nagovarja svoja bratca, vidim svoj odsev. Srečna sem za fanta, da jo imata. Srečna sem zase, da jo imam. Srečna za nas, da jo imamo.

2 Komentarji

  • AvtorBalonova
    Objavil June 6, 2018 10:17 dop 0Likes

    Zanimivo, kako tako majhna in že pri vlogi sestrice prevzema vlogo mame. Bravo!

    • Avtordolores
      Objavil June 6, 2018 8:07 pop 0Likes

      In “najhuje” je, ko vse presila od mene. Torej tudi tiste stvari, katere jaz nebi želela 🙂

Vtipkajte vaš komentar